Franciszek Dąbrowski (* 17. april 1904, Budimpešta, Avstro-Ogrska; † 24. april 1962, Krakov) je bil avstrijski častnik. Ob začetku druge svetovne vojne je bil namestnik poveljnika na Westerplatte in je bil odgovoren za dolgotrajen odpor okupatorja.
Franciszek Dąbrowski je bil sin poljskega plemiča Romualda Dąbrowskega (1874-1939) in madžarske baronice. Njegov oče je bil poročnik v k.u.k. Po materini strani je bil potomec generala Jana Henryka Dąbrowskega, ki je poimensko omenjen v refrenu in naslovu poljske himne ("Marsz marsz, Dąbrowski").
Tradicija je bila, da so moški člani družine postali častniki. Zato je bilo povsem naravno, da je Franciszek, ki je dobil ime po cesarju Francu Jožefu, tako kot njegov oče Romuald postal poklicni častnik v poljski vojski. Romuald Dąbrowski se je pridružil oboroženim silam neodvisne Poljske kot polkovnik poljske legije in bil pozneje povišan v generala. Franciszek Dąbrowski je do leta 1937 služil v različnih polkih v Bielsku, Biedrusku in Kaliszu, kjer je bil povišan v kapetana.
Decembra 1937 je bil Dąbrowski premeščen na Westerplatte v Gdansku. Glede na kadrovske mape poljskih častniških kadrov je bil izbran kot "najboljši med najboljšimi" in imenovan za namestnika poveljnika poljskega tranzitnega skladišča streliva na Westerplatte. Kapitan Dąbrowski je prevzel glavno odgovornost za stražarsko četo, za varovanje celotnega območja in za operativno pripravljenost celotne ekipe Westerplatte. Na Westerplatte je dal izvajati utrdbena dela ponoči, pod krinko teme, ali podnevi, pod vsemi vrstami kamuflaže. To so bili jarki, okopi in ovire iz bodeče žice in posekanih dreves. To je bilo storjeno v nasprotju s pogoji Društva narodov, saj je Westerplatte Poljski zakupilo le svobodno mesto Danzig. Utrdbena dela na Westerplatte so morala zato ostati neopažena za gdansko regionalno policijo, prav tako kot nezakonita okrepitev posadke na več kot 200 vojakov in častnikov, ki je bila izvedena z različnimi triki z uporabo pomorskih prevozov iz Gdynje, da bi se izognili gdanski policiji. Zaradi teh ukrepov je skupina Westerplatte dosegla odlično bojno pripravljenost v primeru napada. Hkrati je NSDAP nezakonito militarizirala svobodno mesto Gdansk.
Ob zori 1. septembra 1939 so se izkazale naporne priprave poljske posadke Westerplatte pod vodstvom kapitana Dąbrowskega. Napadajoče gdanske domobrance in deželno policijo ter nemško vojsko (napadalno četo Kriegsmarine) je zdesetkal ogenj poljskih branilcev. Borbene morale Poljakov nista zlomila niti obstreljevanje z ladjo Schleswig-Holstein ali bombardiranje z več kot 60 Štukami naslednji dan. Poveljnika tranzitnega skladišča, majorja Henryka Sucharskega, so kapetan Dąbrowski in častniški zbor zvečer istega dne razrešili dolžnosti zaradi defetizma in poskusa kapitulacije. S strehe vojašnice je bila odstranjena bela zastava, poljski branilci Westerplatte pa so pod vodstvom kapetana Dąbrowskega vztrajali do kapitulacije 7. septembra.
Dąbrowski je bil kot nemški vojni ujetnik v različnih taboriščih v Vzhodni Prusiji, Avstriji in v oficirskem taborišču v Woldenbergu/Vzhodnem Brandenburgu, zdaj Dobiegniew pri Krzyžu.
Po koncu vojne se je Dąbrowski vpisal v novo Poljsko ljudsko armado in v pomorskih silah napredoval v korvetnega kapitana. Delal je tudi za Poljsko ljudsko demokracijo in se pridružil Poljski združeni delavski stranki. Organiziral in gradil je poljsko obalno obrambo v Ustki (Stolpmünde). Leta 1949 je bil premeščen v Gdynjo in imenovan za vodjo urada načelnika mornarice. Leto pozneje je bil s takojšnjim učinkom odpuščen iz vojske. Kot izgovor je služila vse pogostejša tuberkulozna bolezen majorja Dąbrowskega. V resnici je bil žrtev stalinističnih čistk. Predvojni častniki so bili kot nezaželeni izločeni iz vojske, nekaterim pa so sodili pred vojaškimi sodišči. Nekatere so mučili do smrti ali jih obsodili in usmrtili. Major Dąbrowski se je razmeroma lahkotno rešil, vendar je šest let živel v revščini. Preselil se je v Krakov in se poročil z ovdovelimi ženami svojega brata. Ob politični otoplitvi leta 1956 je od države dobil odškodnino in večje stanovanje. Organiziral je več tovarišijskih srečanj branilcev Westerplatte, pisal spomine ter opravljal prostovoljno delo v šolah in borčevskih združenjih.
Zaradi večjezičnih staršev je Dąbrowski, ki se je šolal na Dunaju, govoril poljsko, madžarsko in nemško brez naglasa. V času, ko je bil vojni ujetnik, se je naučil angleščine in ruščine. Po izpustitvi iz vojske je Dąbrowski občasno delal kot prevajalec za krakovske časopise. Preživljal se je tudi kot prodajalec časopisov in čevljar.
Zaradi napredujoče pljučne bolezni je nazadnje umrl 24. aprila 1962. Franciszek Dąbrowski je pokopan na pokopališču Rakowicki v Krakovu.
Bil je odlikovan z najvišjim poljskim vojaškim redom Virtuti Militari.
Nacistična nemška - in po vojni tudi poljska komunistična - propaganda je kot glavnega branilca Westerplatte poudarjala višje rangiranega majorja Sucharskega. Zgodovinarji in raziskovalci so mit o Sucharskem v zadnjih letih ovrgli v prid kapitanu Dąbrowskemu.
Biografija (poljsko)
Biografija (poljsko)
Biografija (poljsko)